Omemba: Uroš Smolej

»V gozdu najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom.«

»Igrajo eklektično glasbo, ne manjkata niti dober zajčji rap in koračnica poguma praproti.«

»Prisluhnite prvemu delu O’Neillove drame, posnete v juniju 1961 s takratno zvezdniško zasedbo; naj vas njena intenzivnost popelje v silovit svet družinskih strasti in neizprosnih odločitev.«

»Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spopadanju z globoko ranjenim mladim človekom.«

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Največji izziv je bil, kako ga žanrsko prijeti in postaviti odrsko interpretacijo.«

»V liku smo iskali arhetip zla in nekakšno odmaknjenost od realnosti.«

»Želel sem z njim izraziti upanje, za katero se mi zdi, da se je izgubilo.«

»Skozi bajko in satiro odslikava nekaj, kar se dogaja ves čas, enkrat manj in drugič bolj intenzivno.«

»tema mladih, ki so čustveno in logistično zataknjeni nekje med domačimi kraji in prestolnicami, bolj aktualna, kot se sprva zdi.«

»sodelovanje na festivalu Prix Europa je zanjo tudi dragocen opomnik, kako pomembno je, da imajo zgodbe možnost zaživeti zunaj prostora, v katerem so nastale.«

»na sorazmerno zabaven, a hkrati kritičen način naslikati nerodne interakcije s periferije odseljenih mladih z nekdanjimi sokrajankami in sokrajani.«

»A iz drobnega besedila so se potem izluščila veliko širša vprašanja: občutek (ne)pripadnosti, odnos do (ženskega) telesa, zmožnost pogovora in poslušanja ter navsezadnje osnovna vljudnost in empatija, ki nam je v vsakdanu verjetno nezavedno, a hkrati pogosto tako okrutno primanjkuje.«

»Sodelovanje na festivalu Prix Europa je zanjo tudi dragocen opomnik, kako pomembno je, da imajo zgodbe možnost zaživeti zunaj prostora, v katerem so nastale.«

»Ali obstaja pot nazaj?«

»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«

»In nominaciji na obeh največjih festivalih sta samo potrditev, dokaz, da sem svoja intimna občutja uspešno prenesla na igralce, tonskega mojstra, na celotno ekipo.«

»Zato sem hvaležna kolegicam in kolegom iz Uredništva igranega programa in uredniku Alenu Jelenu za podporo, posluh in pripravljenost poslati to radijsko igro tudi v druga mesta – in na druge periferije.«

»Počaščena sem, da se je radijska igra Periferija uvrstila v tekmovalni program uglednega festivala.«

»Odraščanje na podeželju, študij v prestolnici, vračanje v kraj otroštva z odzivi okolice … Lahko bi rekla, da sem se z lahkoto poistovetila z glavno junakinjo, da sem jo čutila od prvega branja dalje.«

»poslednji nehlapčevski Slovenci pobiti ali pregnani«

»hlapci hlapcev«

»treba pomagati Slovencem«

»Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je aktualna, so prepričani v MGL-u.«

»Moj Matiček je drugačen od preostalih in je absolutno nekdo, ki ni preračunljiv, je skromen in iskren.«

»Kjer so bogataši, ki mislijo, da so zaradi denarja vredni več kot drugi ljudje in si tudi zato lahko vzamejo, kar jim srce poželi, dotlej bo komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi aktualna.«

»Situacijska veseloigra po režiserjevih besedah danes sicer nima več prevratniškega naboja, je pa tokrat v ospredju prepad med nekontroliranim gonom in kontroliranim razumom.«